Evropski akt o dostopnosti: ali velja za vaše spletno mesto?

Če prek spleta prodajate ljudem v EU, ste o Evropskem aktu o dostopnosti (angl. European Accessibility Act, EAA) verjetno že dobili nekaj e-poštnih sporočil, nekatera od ponudnikov, ki vam z bližajočim se rokom prodajajo svoje rešitve. Ta vodnik se drži tega, kar piše v predpisu: za koga velja, kaj zahteva in kaj se zgodi, če ga prezrete.

Kaj je Evropski akt o dostopnosti?

Evropski akt o dostopnosti (Direktiva (EU) 2019/882 (odpre se v novem zavihku)) je predpis EU, ki določa skupne zahteve glede dostopnosti za nekatere proizvode in storitve, namenjene potrošnikom, med drugim za e-trgovino, potrošniške bančne storitve, e-knjige, prodajo vozovnic za prevoz in elektronske komunikacije. Sprejet je bil 17. aprila 2019, v vsej EU pa se uporablja od 28. junija 2025. Njegov uradni slovenski naslov je Direktiva (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve.

O aktu se pogosto govori, kot da bi šlo za en sam pravilnik. V resnici ima tri plasti:

• Direktiva določa cilje, področje uporabe in roke. Naslovljena je na države članice, zato vašega podjetja neposredno ne zavezuje.
• Nacionalni zakon je tisto, kar dejansko velja za vas, na primer nemški Barrierefreiheitsstärkungsgesetz (BFSG) ali španski Ley 11/2023. Vsak določa svoje nadzorne organe in kazni.
• Tehnični standard EN 301 549 je način, kako v praksi pokažete, da izpolnjujete zahteve. Za spletna mesta in aplikacije se sklicuje na smernice za dostopnost spletnih vsebin (WCAG).

Če vam kdo navaja višino globe, ga vprašajte, iz zakona katere države izhaja.

Od kdaj velja akt in kaj se spremeni v letih 2027 in 2030?

Akt se uporablja od 28. junija 2025. Države članice so morale nacionalne predpise sprejeti do 28. junija 2022 in jih začeti uporabljati 28. junija 2025 (člen 31). Nekatera prehodna obdobja trajajo dlje: pogodbe o storitvah in oprema, ki so obstajale že pred junijem 2025, se lahko uporabljajo najdlje do 28. junija 2030.

Datum 2030 ljudje najpogosteje razumejo napačno. To ni obdobje odloga za spletna mesta: trgovina, odprta leta 2026, mora pravila izpolnjevati že zdaj. Dodaten čas dobijo le pogodbe in oprema, ki so obstajale že pred junijem 2025.

Za katera spletna mesta in aplikacije velja akt?

Akt zajema spletna mesta in aplikacije, prek katerih se opravlja šest vrst potrošniških storitev: e-trgovina, potrošniške bančne storitve, elektronske komunikacije, dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, e-knjige ter deli letalskega, avtobusnega, železniškega in vodnega potniškega prevoza. Najširša kategorija je e-trgovina, saj vključuje vsako spletno mesto ali aplikacijo, prek katere lahko potrošniki sklenejo pogodbo na daljavo.

Direktiva storitve e-trgovine opredeljuje kot „storitve, ki se zagotavljajo na daljavo, prek spletišč in storitev na osnovi mobilnih naprav, elektronsko in na posamezno zahtevo potrošnika, z namenom sklenitve potrošniške pogodbe“ (člen 3(30)). Če lahko stranka prek vašega spletnega mesta ali aplikacije kaj kupi, rezervira ali naroči, zelo verjetno spada na področje uporabe: trgovina z oblačili na Shopifyju, rezervacijski sistem hotela, naročnina na kuharske pakete.

Nekateri primeri so manj jasni. Spletno mesto restavracije, ki prikazuje le jedilnik in telefonsko številko, verjetno ni storitev e-trgovine, saj se prek njega ne sklene nobena pogodba. Če pa dodate spletno naročanje, verjetno postane. Sive cone, kot so obrazci za rezervacijo mize, so prav tisti primeri, pri katerih se splača pogledati smernice nadzornega organa ali vprašati pravnika.

Katera vsebina je izvzeta?

Tudi na zajetem spletnem mestu člen 2(4) izključuje:

• vnaprej posnete zvočne in video vsebine ter pisarniške datoteke, na primer PDF-je, objavljene pred 28. junijem 2025;
• spletne zemljevide, če so ključne informacije za orientacijo na voljo tudi na dostopen digitalen način;
• vsebine tretjih oseb, ki jih ne financirate, ne razvijate in nimate pod nadzorom;
• arhivske vsebine, ki se po 28. juniju 2025 niso posodabljale ali urejale.

Izjeme za tretje osebe ne raztegujte predaleč. Vtičnika za plačilo ali orodja za klepet, ki ste ga izbrali sami in ga plačujete, je težko opisati kot vsebino, ki je ne financirate in nimate pod nadzorom. Akt zajema tudi proizvode, kot so računalniki, plačilni terminali in e-bralniki, za spletno mesto pa so pomembna pravila za storitve.

Ali akt velja za mala podjetja?

Le deloma. Mikropodjetja, ki opravljajo storitve, so izvzeta iz zahtev za storitve. Mikropodjetje ima manj kot 10 zaposlenih in letni promet ali letno bilančno vsoto največ 2 milijona evrov (člen 3(23)). Za mala podjetja nad to mejo akt velja, mikropodjetja, ki izdelujejo ali prodajajo zajete proizvode, pa niso izvzeta.

Pomembna sta oba dela merila. Spletna trgovina s 6 zaposlenimi in 1,5 milijona evrov prometa je mikropodjetje. Trgovina s 6 zaposlenimi in 3 milijoni evrov prometa je lahko še vedno mikropodjetje, če njena bilančna vsota ne presega 2 milijonov evrov. Za trgovino z 12 zaposlenimi akt velja, ne glede na to, kako majhen je njen promet.

Člen 4(5) izvzema le mikropodjetja, ki opravljajo storitve, zato mora podjetje s petimi zaposlenimi, ki izdeluje e-bralnike, še vedno izpolnjevati pravila za proizvode.

Dve opozorili. Nacionalni zakoni se lahko razlikujejo: belgijski zvezni zakon mikropodjetja izvzema le do 28. junija 2030 (Loi du 5 novembre 2023, člen 40 (odpre se v novem zavihku)). Poleg tega izjema odpravi pravno obveznost, ne pa težave. Kupec, ki z bralnikom zaslona ne more skozi zaključek nakupa, bo vseeno odšel, ne glede na to, koliko zaposlenih imate.

Ali akt velja za podjetja zunaj EU, spletna mesta B2B ali Združeno kraljestvo?

Za podjetja zunaj EU, ki prodajajo potrošnikom v EU, da, za prodajo izključno podjetjem pa praviloma ne. Direktiva zajema vsakogar, ki zagotavlja storitev na trgu Unije ali jo ponuja potrošnikom v Uniji (člen 3(4)), ne glede na to, kje je registriran. Za britansko ali ameriško trgovino, ki prodaja potrošnikom v EU, akt velja pri teh prodajah.

• Prodajalci zunaj EU. Šteje, komu prodajate. Če vaša trgovina pošilja kupcem v Franciji, za to storitev velja francosko pravo. Prodaja kupcem zunaj EU ni zajeta.
• B2B. E-trgovina po direktivi pomeni pogodbo s potrošnikom, torej z osebo, ki kupuje za namene zunaj svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti (člen 3(22)). Veleprodajni portal samo za registrirana podjetja praviloma ni zajet; spletno mesto, ki prodaja obojim, je zajeto pri prodaji potrošnikom.
• Združeno kraljestvo. Akt ni britansko pravo, vendar za britanska podjetja, ki prodajajo potrošnikom v EU, veljajo zakoni držav, v katere prodajajo. Doma zakon o enakosti iz leta 2010 (Equality Act 2010) zahteva razumne prilagoditve, ne določa pa tehničnega standarda za spletna mesta, predpisi o dostopnosti za javni sektor (odpre se v novem zavihku) pa veljajo le za javne organe.

Kateri standard morate izpolnjevati?

V praksi EN 301 549, kar za spletna mesta danes pomeni WCAG 2.1, raven AA. Sama direktiva navaja funkcionalne zahteve, ne ravni WCAG. Trenutno veljavna referenca je EN 301 549 v3.2.1 (2021), različica 4.1.1, objavljena septembra 2026, pa prinaša prehod na WCAG 2.2, raven AA, ko jo bo Komisija navedla v Uradnem listu.

AccessibleEU (odpre se v novem zavihku), Komisijin center virov za dostopnost, navaja, da v4.1.1 „še ni pravno veljavni referenčni standard“. Ko bo naveden, bo njegovo izpolnjevanje pomenilo domnevo skladnosti z Evropskim aktom o dostopnosti. Datuma zaenkrat ne more povedati nihče.

Naš predlog: že zdaj gradite in preizkušajte po WCAG 2.2, raven AA. Vključuje vse iz WCAG 2.1 razen enega zastarelega merila, zato pokrijete obe različici. Članek Kaj je novega v WCAG 2.2 pojasnjuje devet novih meril, naš pregled WCAG pa ravni.

Katere informacije morate objaviti?

Ponudniki storitev morajo objaviti informacije o tem, kako njihova storitev izpolnjuje zahteve glede dostopnosti, „v splošnih pogojih ali enakovrednem dokumentu“ (Priloga V). V njih mora biti storitev opisana v dostopnih oblikah in pojasnjeno, kako izpolnjuje zahteve. Po členu 13(2) morajo biti te informacije javno na voljo v pisni in ustni obliki, dokler se storitev opravlja.

Nacionalni zakoni lahko seznam dopolnijo, na primer z zahtevo, da navedete nadzorni organ. Mnoga podjetja te informacije objavijo na eni strani o dostopnosti, do katere vodi povezava iz noge strani in splošnih pogojev, podobno kot izjavo o dostopnosti. Naš vodnik kako napisati izjavo o dostopnosti vsebuje predlogo, ki pokrije oboje, dokumentacija o izjavi pa gre še dlje.

Če menite, da bi bila kakšna zahteva za vas nesorazmerno breme, tega ni dovolj samo navesti. Člen 14 zahteva dokumentirano oceno, ki jo obnovite vsaj vsakih pet let, o njej pa morate obvestiti pristojne organe; mikropodjetjem tega koraka ni treba narediti.

Kdo nadzoruje izvajanje akta in kakšne so globe?

Vsaka država imenuje svoje nadzorne organe in določi svoje kazni, ki morajo biti „učinkovite, sorazmerne in odvračilne“ (člen 30). Za spletno trgovino je nadzorni organ običajno organ za varstvo potrošnikov ali za nadzor trga. Najvišje globe segajo od nekaj tisoč evrov do milijona evrov ali več, nekatere pa so vezane na promet.

To so zgornje meje, ne zneski, ki bi jih verjetno plačalo podjetje s težavo, ki jo je mogoče odpraviti. Številke se na spletu poleg tega pogosto napačno prepisujejo, zato preverite zakon svoje države, preden se na katero zanesete. Slovenije v tabeli ni: slovenskih določb in kazni za ta članek nismo preverjali, zato jih preverite v uradnih pravnih virih ali pri pravniku.

Kaj narediti najprej?

Preverite, ali akt velja za vas, nato preizkusite in popravite poti, ki so za kupce najpomembnejše, objavite poštene informacije o trenutnem stanju in dostopnost vključite v vsako spreminjanje spletnega mesta. Večina tega je običajno delo na izdelku, opravljeno v smiselnem vrstnem redu, ne enkraten pravni projekt.

1. Preverite, ali ste zajeti. Naštejte storitve, ki jih ponujate potrošnikom v EU, države, v katere prodajate, ter število zaposlenih in promet. Če ste blizu meje za mikropodjetje, zapišite, kako ste to izračunali.
2. Preizkusite ključne poti: iskanje, strani izdelkov, košarico, zaključek nakupa in prijavo. Uporabite brezplačna samodejna orodja, nato preverite ročno s tipkovnico in bralnikom zaslona, kot pojasnjuje naš vodnik kako preizkusiti dostopnost spletnega mesta.
3. Popravljajte po resnosti. Gumb za plačilo, ki ga uporabniki tipkovnice ne morejo doseči, je pomembnejši od blede povezave v nogi strani. Kontrolni seznam za dostopnost spletnega mesta zajema najpogostejše napake.
4. Objavite informacije o dostopnosti, vključno s tem, kar še ni popravljeno, in s tem, kako vas lahko ljudje dosežejo.
5. Naj postane rutina. Člen 13(3) pričakuje postopke, ki zagotavljajo, da storitev ostane skladna, ko se spreminja, zato dostopnost preverite ob vsaki posodobitvi teme ali dodajanju orodja tretje osebe.
6. Vprašajte, ko ni jasno. Pri vprašanjih o področju uporabe ali izjemah se posvetujte s pravnikom ali z nacionalnim nadzornim organom.

Kje je mesto pripomočka za dostopnost?

Noben pripomoček, tudi naš ne, spletnega mesta ne uskladi z Evropskim aktom o dostopnosti. Evropska komisija pravi, da orodja, „ki ne zagotavljajo, da samo spletno mesto izpolnjuje podrobna merila standarda, niso ustrezna rešitev“ (Komisija, Web Accessibility (odpre se v novem zavihku)). Pripomoček lahko kljub temu pomaga nekaterim obiskovalcem kot dodatna plast na pravilno izdelanem spletnem mestu.

SiteAccessible obiskovalcem omogoča prilagajanje kontrasta in velikosti besedila ter vklop bralnih orodij. Ne popravi vaše kode, ne nadomesti strokovnih pregledov ali preizkušanja z osebami z invalidnostjo in vam ne daje pravne zaščite.