Kako osebe z invalidnostjo uporabljajo splet? Podporna tehnologija

Trije ljudje poskušajo rezervirati mizo na istem spletnem mestu restavracije. Ana je slepa in stran posluša prek VoiceOverja na svojem iPhonu. Tomaž ima revmatoidni artritis in uporablja tipkovnico, ker ga delo z miško boli. Marija ima 78 let in jedilnik bere pri 200-odstotni povečavi. Če je jedilnik fotografija natisnjene strani, izbirnik datuma pa se odziva samo na miško, vsi trije obupajo in mizo rezervirajo drugje.

Ta vodnik z aktualnimi podatki pojasnjuje, kako osebe z invalidnostjo dejansko uporabljajo splet. Opomba o izrazih: pišemo „osebe z invalidnostjo“, slovenske različice predpisov EU pa pogosto uporabljajo izraz „invalidi“. Ko pišete o konkretni osebi, uporabite besede, ki jih uporablja sama.

Koliko ljudi ima invalidnost?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (odpre se v novem zavihku) (informativni list, marec 2023) ima pomembno invalidnost približno 1,3 milijarde ljudi, kar je 16 % svetovnega prebivalstva ali vsak šesti. V EU je leta 2024 o dolgotrajni omejenosti pri vsakdanjih dejavnostih poročalo 23,9 % ljudi, starih 16 let in več, torej približno vsak četrti odrasli, kažejo podatki Eurostata (odpre se v novem zavihku).

Nacionalni deleži segajo od 12,7 % v Bolgariji do 41,2 % v Latviji, podatki pa temeljijo na samooceni, zato države primerjajte previdno. Starostna krivulja je pomembnejša. Delež je med ljudmi, starimi 85 let in več, desetkrat večji (odpre se v novem zavihku) (72,3 %) kot med 16- do 24-letniki (7,1 %), 22,0 % prebivalstva EU (odpre se v novem zavihku) pa je starega 65 let ali več. Mnogi od njih se nikoli ne bi opisali kot invalidi.

Kaj je podporna tehnologija?

Podporna tehnologija je vsaka programska ali strojna oprema, ki človeku omogoča uporabo računalnika, telefona ali spletnega mesta na način, ki ustreza njegovemu telesu in umu. Najbolj znani primeri so bralniki zaslona, povečevalniki, prepoznavanje govora, stikala in brajeve vrstice. Ljudje se zanašajo tudi na preprostejše prilagoditve, kot so večje besedilo, počasnejši kazalec ali privzeto vklopljeni podnapisi.

W3C te preprostejše prilagoditve imenuje „prilagoditvene strategije“, ki jih njegov pregled orodij in tehnik (odpre se v novem zavihku) opisuje kot „tehnike, s katerimi osebe z invalidnostjo izboljšajo interakcijo s spletom“. Večina ljudi kombinira oboje.

Veliko tega je že vgrajenega: VoiceOver in Voice Control na napravah Apple, TalkBack in Voice Access v Androidu, Narrator in Magnifier v sistemu Windows. Veliko uporabnikov sistema Windows si namesti še plačljivi JAWS ali brezplačni NVDA.

Kako slepi ljudje uporabljajo spletna mesta?

Večina slepih uporablja bralnik zaslona, programsko opremo, ki stran spremeni v govor ali brajico, in se po njej premika z ukazi na tipkovnici ali s kretnjami na zaslonu na dotik, ne z miško. Redko poslušajo od vrha do dna. V WebAIM-ovi anketi iz leta 2024 je 71,6 % uporabnikov bralnikov zaslona povedalo, da se po dolgi strani najprej pomikajo po naslovih.

WebAIM-ova anketa med uporabniki bralnikov zaslona št. 10 (odpre se v novem zavihku) je decembra 2023 in januarja 2024 zbrala 1.539 odgovorov. Gre za vzorec ljudi, ki so se sami odločili sodelovati, ne za popis. Nekaj ugotovitev:

• Na namiznih računalnikih 40,5 % večinoma uporablja JAWS, 37,7 % NVDA in 9,7 % VoiceOver.
• 91,3 % uporablja bralnik zaslona na telefonu ali tablici, 70,6 % pa večinoma uporablja naprave Apple.
• 38 % uporablja brajev izpis prek vrstice, ki dviguje zatiče in tako oblikuje znake.

Predstavljajte si uporabnika bralnika zaslona na strani izdelka. Prikliče seznam naslovov in skoči na „Ocene“. Vaše postavitve nikoli ne doživi, le strukturo pod njo: če so vaši naslovi zgolj krepki odstavki, je seznam prazen, trije gumbi „Dodaj v košarico“ pa zvenijo enako.

• Naslovi, ki so pravi elementi naslovov, v smiselnem vrstnem redu.
• Nadomestno besedilo, ki pove, kar je pomembno: „Temno modri volneni plašč do kolen, pogled od spredaj“, ne „IMG_4471.jpg“. Okrasne slike dobijo prazno nadomestno besedilo, da se preskočijo.
• Oznake obrazcev na vsakem polju in sporočila o napakah, ki jih bralnik zaslona prebere in niso le prikazana v rdeči barvi.
• Besedilo povezav in gumbov, ki je razumljivo samo po sebi: „Preberite naša pravila vračila“, ne „Kliknite tukaj“.

Kako slabovidni uporabljajo spletna mesta?

Slabovidni stvari običajno povečajo ali izostrijo, namesto da bi preklopili na zvok. Povečajo stran v brskalniku, uporabljajo povečevalnik zaslona, povečajo sistemsko besedilo, vklopijo visok kontrast ali temni način ali povečajo razmike. Skupina je velika: SZO ocenjuje, da ima vsaj 2,2 milijarde ljudi okvaro vida na blizu ali na daljavo.

Pri veliki povečavi uporabnik povečevalnika naenkrat vidi le majhen del zaslona. Sporočilo „Košarica posodobljena“ v zgornjem kotu je lahko spregledati, prav tako povzetek napak, ki je daleč od napačnega polja.

Smernice za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) 2.2 (odpre se v novem zavihku) to pokrivajo s tremi merili uspešnosti ravni AA: besedilo mora biti mogoče povečati do 200 % brez izgube vsebine (1.4.4), vsebina se mora prerazporediti pri širini 320 pikslov CSS, da nikomur ni treba drseti v dveh smereh (1.4.10), strani pa morajo zdržati povečane razmike med vrsticami, črkami in besedami (1.4.12). O kontrastu več v našem vodniku po barvnem kontrastu. Kar pa zadeva fotografirani jedilnik: preoblikovan v spletno stran z naslovi deluje tako za Marijo kot za Ano.

Kako gluhi in naglušni uporabljajo splet?

Gluhi in naglušni splet uporabljajo kot vsi drugi, dokler informacij ne začne nositi zvok. Takrat potrebujejo podnapise videoposnetkov, prepise zvočnih posnetkov in način, da vas dosežejo brez telefonskega klica. SZO ocenjuje, da 430 milijonov ljudi, več kot 5 % svetovnega prebivalstva, potrebuje rehabilitacijo zaradi onesposabljajoče izgube sluha.

Za mnoge gluhe, zlasti tiste, ki se prištevajo h gluhi skupnosti in njeni kulturi, je nacionalni znakovni jezik prvi jezik, pisni jezik pa drugi. Preprosto pisanje jim pomaga tako kot vsakomur, ki bere v drugem jeziku.

• Vsakemu vnaprej posnetemu videoposnetku z govorom dodajte podnapise (WCAG 1.2.2, raven A). Preverite samodejne podnapise: lahko popačijo imena, izraze za izdelke in številke.
• Poleg telefona ponudite še druge poti za stik. „Za preklic nas pokličite“ nekatere stranke povsem izključi.
• Zvoka ne predvajajte samodejno. Zvok, ki se predvaja dlje kot 3 sekunde, potrebuje kontrolnik za premor ali ustavitev (WCAG 1.4.2), ki ga potrebujejo tudi uporabniki bralnikov zaslona.

Kako se po spletnih mestih premikajo ljudje z gibalno oviranostjo?

Ljudje z gibalno oviranostjo pogosto sploh ne uporabljajo miške. Uporabljajo tipkovnico, stikalo, glasovno upravljanje, sistem za sledenje pogledu, naglavni kazalnik ali sledilno kroglico, včasih ob tem obvladujejo tresenje, bolečino ali utrujenost. Vsa ta orodja so odvisna od tega, ali spletno mesto deluje brez natančnega kazanja: vsak kontrolnik dosegljiv s tipkovnico, fokus vedno viden in cilji dovolj veliki, da jih je mogoče zadeti.

WCAG se začne pri tipkovnici: vse mora delovati brez miške (2.1.1, raven A). Kaj običajno ovira:

• Neviden fokus. Če obrobo fokusa zaradi videza odstranite, se uporabnik tipkovnice izgubi (WCAG 2.4.7).
• Dolge poti. Uporabnik stikala se po kontrolnikih premika enega za drugim. Velik meni s 60 povezavami brez povezave „Preskoči na glavno vsebino“ lahko pomeni 60 pritiskov, preden pride do izdelka.
• Oznake, ki se ne ujemajo. Uporabnik glasovnega upravljanja reče „klikni Rezerviraj“, gumb pa se v kodi imenuje „Oddaj obrazec“, zato se nič ne zgodi (WCAG 2.5.3 Oznaka v imenu, angl. Label in Name).
• Drobni cilji in drsniki samo za vlečenje. WCAG 2.2 določa najmanjšo velikost cilja 24 × 24 pikslov CSS (2.5.8) in zahteva alternativo s klikom namesto vlečenja (2.5.7). Oboje pojasnjuje naš vodnik po WCAG 2.2.

Kako splet uporabljajo ljudje s kognitivnimi motnjami, disleksijo ali ADHD?

Ljudje s kognitivnimi in učnimi motnjami, vključno z disleksijo, ADHD, izgubo spomina in poškodbami možganov, kombinirajo različna orodja in taktike: pretvorbo besedila v govor, črkovalnike, bralna ravnila, upravitelje gesel, bralni način in dodaten čas. Najbolj pomaga tisto, kar je na vaši strani zaslona: jasen jezik, predvidljive postavitve in postopki, ki ne kaznujejo napak.

Smernice W3C za kognitivne in učne motnje (odpre se v novem zavihku) vključujejo cilja „Pomagajte uporabnikom, da se osredotočijo“ in „Zagotovite, da postopki niso odvisni od spomina“.

Prijava, ki zahteva tretji in peti znak spominske besede, je prav takšen preizkus spomina, pred katerim svari drugi cilj. Vrtiljak, ki se premakne vsakih nekaj sekund, deluje proti prvemu. Kaj pomaga, vključno z raziskavami o pisavah za disleksijo, obravnavamo v članku Disleksija, ADHD in kognitivna dostopnost.

Katere vgrajene nastavitve ljudje uporabljajo in kje je mesto plošče na strani?

Večina ljudi prilagodi svoje naprave, še preden se dotakne česar koli na vaši strani: povečavo v brskalniku, večje sistemsko besedilo, temni način, zmanjšano gibanje, visok kontrast, podnapise, bralni način in bralnik zaslona v telefonu. Naloga vašega spletnega mesta je, da te nastavitve upošteva. Plošča za dostopnost na strani je še ena možnost, ne nadomestilo.

• Povečava in velikost besedila: uporabljajte relativne enote in na mobilnih napravah nikoli ne blokirajte povečave s prsti.
• Zmanjšano gibanje: spletna mesta lahko to nastavitev preberejo (medijska poizvedba prefers-reduced-motion), zato jo upoštevajte pri paralaksi, vrtiljakih in velikih prehodih.
• Visok kontrast in vsiljene barve, na primer kontrastne teme v sistemu Windows: preverite, ali ikone in obrobe fokusa ostanejo vidne.
• Bralni način deluje najbolje s pravimi naslovi in odstavki.

Plošča na strani, kot je tista, ki jo doda SiteAccessible, obiskovalcem ponudi gumbe za kontrast, velikost besedila, razmike, bralno vodilo, branje na glas in ustavitev animacij, ne da bi morali brskati po nastavitvah naprave. To nekaterim pomaga, na primer nekomu na službenem računalniku, ki ga ne sme nastavljati, ali nekomu z migreno, ki si za kakšno uro želi mirnejšo stran.

Uporabniku bralnika zaslona ne pomaga najti neoznačenega gumba in spletnemu mestu ne zagotovi skladnosti z WCAG. Zato naša plošča namenoma nima profila za slepe obiskovalce: vizualna plošča ne more nadomestiti bralnika zaslona, ki ga človek že obvlada. Če stran ne deluje z orodji, ki jih ljudje že uporabljajo, popravite stran.

Kaj najpogosteje pokvari izkušnjo?

Iste osnovne ovire se pojavljajo znova in znova. V pregledu WebAIM Million 2026 (odpre se v novem zavihku) je imelo 95,9 % milijona najbolj obiskanih domačih strani zaznavne kršitve WCAG, v povprečju 56,1 napake na stran, na čelu z besedilom z nizkim kontrastom, manjkajočim nadomestnim besedilom in neoznačenimi polji obrazcev. Uporabniki bralnikov zaslona CAPTCHA označujejo za najbolj problematičen element na spletu.

Pregledi veliko spregledajo. Pet največjih težav po mnenju samih uporabnikov bralnikov zaslona:

1. CAPTCHA
2. Meniji, zavihki in pogovorna okna, ki se ne obnašajo po pričakovanjih
3. Povezave ali gumbi z nerazumljivim besedilom
4. Zasloni ali deli zaslonov, ki se nepričakovano spremenijo
5. Pomanjkljiva dostopnost s tipkovnico

Za odpravo nobene od teh ne potrebujete posebne tehnologije. Da bi jih našli, preizkusite svoje spletno mesto: nekaj rezervirajte samo s tipkovnico, povečajte na 400 % in preberite zaključek nakupa, nato pa naslove poslušajte z VoiceOverjem ali NVDA. Naš vodnik za preizkušanje dostopnosti spletnega mesta ta preverjanja opisuje korak za korakom. Ne nadomestijo preizkušanja z ljudmi, ki ta orodja uporabljajo vsak dan, pokažejo pa, kje začeti.